1
00:00:02,500 --> 00:00:05,500
To je zgodba o epski pustolovščini...

2
00:00:10,500 --> 00:00:15,500
Zgodba o kozmični radovednosti, pogumu in vztrajnosti...

3
00:00:18,500 --> 00:00:23,500
Zgodba o tem, kako je Evropa šla na jug, da bi raziskovala zvezde.

4
00:01:12,500 --> 00:01:16,500
Gremo na jug.

5
00:01:17,500 --> 00:01:22,500
Dobrodošli na ESO, Evropskem južnem observatoriju.

6
00:01:25,500 --> 00:01:28,500
Star je že 50 let, vendar bolj aktiven kot kadarkoli.

7
00:01:34,500 --> 00:01:37,500
ESO je portal Evrope do zvezd.

8
00:01:38,500 --> 00:01:41,500
Tukaj astronomi iz petnajstih držav

9
00:01:41,500 --> 00:01:43,500
z združenimi močmi rešujejo skrivnosti vesolja.

10
00:01:45,000 --> 00:01:46,000
Kako?

11
00:01:46,000 --> 00:01:49,500
Z gradnjo največjih teleskopov na Zemlji.

12
00:01:49,500 --> 00:01:51,500
Z izdelavo občutljivih kamer in inštrumentov.

13
00:01:52,500 --> 00:01:54,500
S pregledovanjem neba.

14
00:01:56,500 --> 00:01:59,500
Pri svojem delu so opazovali bližnje in oddaljene objekte,

15
00:01:59,500 --> 00:02:02,500
od kometov, ki potujejo preko Sončevega sistema,

16
00:02:02,500 --> 00:02:06,500
do oddaljenih galaksij na robu prostora in časa,

17
00:02:06,500 --> 00:02:11,500
in nam tako posredovali svež in nov vpogled na vesolje.

18
00:02:43,000 --> 00:02:45,500
Vesolje polno globokih nedoumljivosti in nevidnih skrivnosti.

19
00:02:46,500 --> 00:02:48,500
In osupljivih lepot.

20
00:02:50,000 --> 00:02:52,000
Iz oddaljenih vrhov v Čilu

21
00:02:52,000 --> 00:02:54,500
evropski astronomi dosegajo zvezde.

22
00:02:55,000 --> 00:02:56,000
Vendar zakaj Čile?

23
00:02:56,500 --> 00:02:59,500
Zakaj so se astronomi odločili, da gredo na jug?

24
00:03:03,500 --> 00:03:07,500
Evropski južni observatorij ima svoj glavni center v Garchingu, v Nemčiji.

25
00:03:11,500 --> 00:03:15,500
Vendar lahko iz Evrope opazujemo le del neba.

26
00:03:15,500 --> 00:03:19,500
Za dopolnitev moramo potovati na jug.

27
00:03:28,500 --> 00:03:32,500
Zemljevidi južnega neba so več stoletij prikazovali velike praznine - 

28
00:03:32,500 --> 00:03:35,500
nebesno Neznano Zemljo (Terra Incognita).

29
00:03:37,500 --> 00:03:39,000
1595.

30
00:03:39,500 --> 00:03:43,500
Nizozemski trgovci so prvič pluli proti vzhodnim Indijam.

31
00:03:49,500 --> 00:03:53,500
Ponoči sta pomorščaka Pieter Keyser in Frederik de Houtman

32
00:03:53,830 --> 00:03:58,890
izmerila pozicijo več kot 130 zvezd na južnem nebu.

33
00:04:05,500 --> 00:04:10,500
Kmalu so nebesne krogle in zemljevidi prikazovali dvanajst novih ozvezdij,

34
00:04:10,500 --> 00:04:14,500
ki jih ni pred tem videl nihče v Evropi.

35
00:04:16,500 --> 00:04:20,500
Angleži so bili prvi, ki so zgradili stalno astronomsko oporišče

36
00:04:20,500 --> 00:04:21,500
na južni polobli.

37
00:04:22,500 --> 00:04:27,500
Kraljevi observatorij na Rtu dobre nade so ustanovili leta 1820.

38
00:04:28,500 --> 00:04:33,000
Malo kasneje je John Herschel zgradil svoj osebni privatni observatorij

39
00:04:33,000 --> 00:04:35,500
v bližini znane južnoafriške Mizaste gore.

40
00:04:38,500 --> 00:04:39,500
Kakšen pogled!

41
00:04:39,500 --> 00:04:44,500
Temno nebo. Svetle kopice in zvezdni plini visoko nad glavo.

42
00:04:46,500 --> 00:04:49,500
Ni čudno, da so observatoriji Harvard, Yale in Leiden

43
00:04:49,500 --> 00:04:53,500
sledili s svojimi južnimi postojankami.

44
00:04:53,500 --> 00:04:56,500
Vendar je raziskovanje južnega neba

45
00:04:56,500 --> 00:05:00,500
še vedno potrebovalo veliko poguma, strasti in vztrajnosti.

46
00:05:05,500 --> 00:05:08,000
Pred petdesetimi leti

47
00:05:08,000 --> 00:05:12,500
je bila večina večjih teleskopov severno od ekvatorja.

48
00:05:13,500 --> 00:05:15,500
Torej zakaj je južno nebo tako pomembno?

49
00:05:17,500 --> 00:05:21,500
Najprej zato, ker ni bilo zabeleženo na zemljevidih.

50
00:05:22,000 --> 00:05:24,500
Celotnega neba iz Evrope enostavno ne moremo videti.

51
00:05:25,500 --> 00:05:29,500
Izrazit primer je središče naše domače galaksije.

52
00:05:29,500 --> 00:05:32,500
S težavo jo vidimo iz severne poloble,

53
00:05:32,500 --> 00:05:34,500
na jugu pa se razteza nad našimi glvami.

54
00:05:36,500 --> 00:05:38,500
Tu sta tudi Magellanova oblaka -

55
00:05:38,780 --> 00:05:42,100
dve manjši galaksiji, sopotnici naše galaksije.

56
00:05:43,000 --> 00:05:47,500
Nevidni s severa, vendar izjemno opazni, ko se nahajamo južno od ekvatorja.

57
00:05:48,500 --> 00:05:49,500
In končno

58
00:05:49,500 --> 00:05:53,800
Evropske astronome je oviralo svetlobno onesnaženje in slabo vreme.

59
00:05:54,500 --> 00:05:57,000
Z odhodom na jug so rešili večino svojih težav.

60
00:06:00,500 --> 00:06:04,500
Vožnja z ladjo na Nizozemskem, v juniju leta 1953.

61
00:06:04,500 --> 00:06:07,000
Tu, na krovu IJsselmeer,

62
00:06:07,000 --> 00:06:10,000
sta nemško-ameriški astronom Walter Baade

63
00:06:10,000 --> 00:06:12,500
in nizozemski astronom Jan Oort

64
00:06:12,500 --> 00:06:15,500
razložila kolegom svoj načrt za Evropski observatorij

65
00:06:15,500 --> 00:06:17,500
na južni polobli.

66
00:06:22,500 --> 00:06:27,000
Nobena izmed evropskih držav ni mogla posamično tekmovati z ZDA.

67
00:06:27,000 --> 00:06:29,000
Skupaj pa bi lahko.

68
00:06:29,500 --> 00:06:34,500
Sedem mesecev kasneje se je dvanajst astronomov iz šestih držav združilo tukaj, 

69
00:06:34,500 --> 00:06:37,000
v državni senatni zbornici na Leidenski Univerzi.

70
00:06:37,000 --> 00:06:39,500
Podpisali so izjavo,

71
00:06:39,500 --> 00:06:44,500
kjer so navedli svojo željo, da bi ustanovili Evropski observatorij v Južni Afriki.

72
00:06:45,500 --> 00:06:47,500
To je tlakovalo pot za nastanek ESO.

73
00:06:48,500 --> 00:06:51,500
Vendar, počakajte!... Južna Afrika?

74
00:06:52,500 --> 00:06:54,000
Seveda je bilo smiselno.

75
00:06:54,000 --> 00:06:59,500
V Južni Afriki se je nahajal Observatorij Rta dobre nade in po letu 1909

76
00:06:59,500 --> 00:07:02,500
tudi observatorij Transvaal v Johannesburgu.

77
00:07:02,500 --> 00:07:07,000
Leidenski observatorij je imel svojo južno postajo v Hartebeespoortu.

78
00:07:09,500 --> 00:07:11,500
Leta 1955

79
00:07:11,500 --> 00:07:17,000
so astronomi sestavili testno opremo, da bi našli naboljšo točko za večji teleskop.

80
00:07:17,000 --> 00:07:23,500
Zeekoegat v Great Karoo. Ali Tafelkopje, v Bloemfonteinu.

81
00:07:24,500 --> 00:07:27,500
Vendar vreme ni bilo prav nič ugodno.

82
00:07:28,500 --> 00:07:34,500
Okrog leta 1960 se je pozornost obrnila na skalnato pokrajno na severu Čila.

83
00:07:35,500 --> 00:07:38,500
Tudi ameriški astronomi so tukaj načrtovali

84
00:07:38,500 --> 00:07:41,000
svoj observatorij na južni polobli.

85
00:07:41,000 --> 00:07:47,500
Težke ekspedicije s konji so razkrile veliko boljše pogoje kot v Južni Afriki.

86
00:07:48,500 --> 00:07:52,500
Kocka je padla leta 1963. To bo Čile.

87
00:07:52,500 --> 00:07:55,500
Šest mesecev kasneje je bil izbran Cerro La Silla

88
00:07:55,500 --> 00:07:58,500
kot bodoče mesto, kjer bo stal Evropski južni observatorij.

89
00:07:58,500 --> 00:08:02,500
ESO ni bil več samo oddaljene sanje.

90
00:08:03,500 --> 00:08:10,000
Končno je pet evropskih držav podpisalo dogovor za ESO dne 5. oktobra 1962 -

91
00:08:10,000 --> 00:08:15,500
to je uradni rojstni dan Evropskega južnega observatorija.

92
00:08:15,500 --> 00:08:19,000
Belgija, Nemčija, Francija, Nizozemska in Švedska

93
00:08:19,000 --> 00:08:23,500
so bile odločene, da skupaj dosežejo južne zvezde.

94
00:08:25,500 --> 00:08:29,500
La Sillo in okolico so odkupili od Čilske vlade.

95
00:08:30,500 --> 00:08:32,500
Cesta je bila zgrajena na sredi puste pokrajine.

96
00:08:33,500 --> 00:08:39,000
ESOjev prvi teleskop je svojo obliko dobil v tovarni jekla v Rotterdamu.

97
00:08:40,500 --> 00:08:43,500
In decembra 1966

98
00:08:43,500 --> 00:08:48,500
je Evropski južni observatorij odprl svoje prvo oko v nebo.

99
00:08:48,500 --> 00:08:54,500
Evropa se je vkrcala na veličastno potovanje k odkritju kozmosa.