1 00:00:01,520 --> 00:00:06,520 Pogled v nebo 2 00:00:08,520 --> 00:00:15,520 Pred 167.000 leti je v majhni galaksiji, ki se giblje okrog naše Galaksije, eksplodirala zvezda. 3 00:00:18,520 --> 00:00:21,020 V času te oddaljene eksplozije 4 00:00:21,020 --> 00:00:24,520 je Homo sapiens šele začel naseljevati afriško savano. 5 00:00:27,520 --> 00:00:30,520 A nebesnega ognjemeta ni mogel opaziti nihče, 6 00:00:30,520 --> 00:00:35,520 saj je blisk svetlobe šele začel svojo dolgo pot proti Zemlji. 7 00:00:37,520 --> 00:00:42,020 V času, ko je svetloba supernove prepotovala že 98% svoje poti, 8 00:00:42,020 --> 00:00:47,020 so Grški filozofi ravno začeli razmišljati o naravi vesolja. 9 00:00:49,520 --> 00:00:51,520 Tik preden je svetloba dosegla Zemljo, 10 00:00:51,520 --> 00:00:56,520 je Galileo Galilej obrnil svoj prvi preprosti teleskop v nebo. 11 00:01:00,520 --> 00:01:03,520 In 24. februarja 1987, 12 00:01:03,520 --> 00:01:08,020 ko so fotoni iz eksplozije končno le dosegli naš planet, 13 00:01:08,020 --> 00:01:12,520 so lahko astronomi supernovo opazovali že zelo podrobno. 14 00:01:14,520 --> 00:01:16,520 Supernova 1987A, 15 00:01:17,290 --> 00:01:18,980 ki je zažarela na južnem nebu, 16 00:01:18,980 --> 00:01:21,960 ni bila vidna iz Evrope ali Združenih držav Amerike. 17 00:01:22,520 --> 00:01:26,520 A v tem času je ESO že zgradil svoj prvi veliki teleskop v Čilu, 18 00:01:26,520 --> 00:01:30,520 s katerim je astronomom ponudil sedež v prvi vrsti za ta kozmični spektakel. 19 00:01:33,520 --> 00:01:36,020 Teleskop je seveda osrednje orodje, 20 00:01:36,020 --> 00:01:40,520 ki nam omogoča razkriti skrivnosti vesolja. 21 00:01:41,520 --> 00:01:45,520 Teleskopi zberejo veliko več svetlobe kot človeško oko, 22 00:01:45,520 --> 00:01:50,520 zato lahko z njihovo pomočjo odkrivamo šibkejše zvezde in gledamo globlje v vesolje. 23 00:01:52,520 --> 00:01:56,520 Podobno kot povečevalna stekla nam pokažejo podrobnosti. 24 00:01:58,520 --> 00:02:02,520 Kadar so opremljeni še z občutljivimi kamerami in spektrografi, 25 00:02:02,520 --> 00:02:07,520 pa nam priskrbijo še obilico podatkov o planetih, zvezdah in galaksijah. 26 00:02:14,520 --> 00:02:18,520 ESO-vi prvi teleskopi na La Silli so bili pisana druščina. 27 00:02:18,520 --> 00:02:21,520 Od majhnih nacionalnih instrumentov 28 00:02:21,520 --> 00:02:24,520 do velikih astrografov in širokokotnih kamer. 29 00:02:34,520 --> 00:02:38,520 2,2-metrski teleskop - zdaj star skoraj že 30 let - 30 00:02:39,520 --> 00:02:42,520 še vedno poskrbi za nekatere najbolj dramatične poglede na kozmos. 31 00:03:23,520 --> 00:03:25,520 Na najvišji točki na Cerro La Silla 32 00:03:25,520 --> 00:03:31,520 leži ESO-va največja pridobitev iz zgodnjih let - 3,6-metrski teleskop. 33 00:03:31,520 --> 00:03:36,520 Pri starosti 35 let trenutno živi svoje drugo življenje kot lovec na planete. 34 00:03:38,520 --> 00:03:43,020 Zraven tega so švedski astronomi zgradili svetlečo posodo s premerom 15 metrov, 35 00:03:43,020 --> 00:03:47,520 ki služi raziskovanju mikrovalov iz hladnih vesoljskih oblakov. 36 00:03:48,520 --> 00:03:53,520 Skupaj so ti teleskopi pomagali odkrivati vesolje, v katerem živimo. 37 00:04:07,520 --> 00:04:11,520 Zemlja je le eden od osmih planetov v Sončevem sistemu. 38 00:04:17,520 --> 00:04:19,520 Vse od majcenega Merkurja pa do velikanskega Jupitra 39 00:04:19,520 --> 00:04:26,020 so te kamnite krogle in plinaste žoge ostanki procesa, v katerem je nastalo Sonce. 40 00:04:31,520 --> 00:04:36,520 Sonce samo leži nekje na polovici poti skozi našo galaksijo. 41 00:04:37,520 --> 00:04:42,520 En drobcen vir svetlobe med stotinami milijardami podobnih zvezd — 42 00:04:42,520 --> 00:04:47,520 med njimi so tudi napihnjene rdeče orjakinje, implodirane bele pritlikavke 43 00:04:47,520 --> 00:04:50,520 in hitro vrteče nevtronske zvezde. 44 00:04:51,520 --> 00:04:56,520 Spiralni rokavi Galaksije so posuti s svetlečimi meglicami, 45 00:04:56,520 --> 00:04:59,520 svetlimi oblaki novorojenih zvezd, 46 00:04:59,520 --> 00:05:04,520 medtem ko stare kroglaste kopice počasi rojijo po Galaksiji. 47 00:05:09,520 --> 00:05:14,020 Naša galaksija je le ena od neštetih galaksij v prostranem vesolju, 48 00:05:14,020 --> 00:05:19,520 ki se širi vse od prapoka pred skoraj 14 milijardami let. 49 00:05:27,520 --> 00:05:32,520 Zadnjih 50 let je ESO pomagal odkrivati naše mesto v vesolju. 50 00:05:32,520 --> 00:05:36,520 In z gledanjem v nebo smo odkrivali tudi svoj izvor. 51 00:05:37,020 --> 00:05:43,020 Smo del velike kozmične zgodbe. Brez zvezd nas ne bi bilo tukaj. 52 00:05:46,520 --> 00:05:50,520 Vesolje je bilo v začetku sestavljeno iz vodika in helija, dveh najlažjih elementov. 53 00:05:51,520 --> 00:05:56,520 A zvezde so jedrske peči, ki spreminjajo lažje elemente v težje. 54 00:05:58,520 --> 00:06:02,520 Supernove, kot je 1987A, 55 00:06:02,520 --> 00:06:06,520 posejejo vesolje s produkti te zvezdne alkemije. 56 00:06:09,520 --> 00:06:13,520 Ko se je izoblikoval Sončev sistem, pred približno 4,6 milijardami let, 57 00:06:13,520 --> 00:06:17,520 je vseboval nekaj teh težjih elementov. 58 00:06:17,520 --> 00:06:22,520 Kovine in silikate, pa tudi ogljik in kisik. 59 00:06:23,520 --> 00:06:28,520 Ogljik v naših mišicah, železo v naši krvi in kalcij v naših kosteh 60 00:06:28,520 --> 00:06:31,520 so bili skovani v prejšnjih generacijah zvezd. 61 00:06:31,520 --> 00:06:35,520 Vi in jaz smo bili dobesedno narejeni v nebesih. 62 00:06:36,520 --> 00:06:39,520 Toda odgovori vedno porodijo nova vprašanja. 63 00:06:39,520 --> 00:06:43,520 Več kot se naučimo, globlje postajajo skrivnosti. 64 00:06:45,520 --> 00:06:49,520 Kakšen je izvor in končna usoda galaksij? 65 00:06:53,520 --> 00:06:58,520 So tam zunaj druga osončja in ali obstaja nezemeljsko življenje? 66 00:07:05,520 --> 00:07:11,520 In kaj preži v temnem središču naše galaksije? 67 00:07:22,520 --> 00:07:26,520 Astronomi so očitno potrebovali močnejše teleskope. 68 00:07:26,520 --> 00:07:29,520 In ESO jih je oskrbel z revolucionarnimi novimi orodji.