1
00:00:02,520 --> 00:00:06,520
Različni pogledi

2
00:00:13,520 --> 00:00:14,820
Odlična glasba, kajne?

3
00:00:15,960 --> 00:00:18,320
Predstavljajmo si, da bi imeli slušno okvaro.

4
00:00:18,320 --> 00:00:21,850
Kaj če bi ne mogli slišati nizkih frekvenc?

5
00:00:23,180 --> 00:00:24,980
Ali visokih frekvenc?

6
00:00:26,780 --> 00:00:29,470
Astronomi so bili nekoč v podobnem položaju.

7
00:00:30,170 --> 00:00:35,480
Človeško oko je občutljivo le na majhen del svetlobe iz vesolja.

8
00:00:35,480 --> 00:00:39,500
Ne vidimo svetlobe z valovno dolžino krajšo od vijolične,

9
00:00:39,500 --> 00:00:41,560
ali daljšo od rdeče.

10
00:00:42,290 --> 00:00:45,410
Enostavno ne dojemamo celotne kozmične simfonije.

11
00:00:47,520 --> 00:00:53,020
Infrardeče ali toplotno sevanje je leta 1800 odkril William Herschel.

12
00:00:56,600 --> 00:00:59,650
V temni sobi me ne morete videti.

13
00:01:00,520 --> 00:01:05,100
Če bi si nadeli infrardeča očala, pa bi lahko "videli" toploto mojega telesa.

14
00:01:08,210 --> 00:01:14,310
Na podoben način infrardeči teleskopi razkrivajo kozmične objekte, ki so prehladni, da bi oddajali vidno svetlobo.

15
00:01:14,310 --> 00:01:18,900
Tak primer so temni oblaki plina in prahu, kjer se rojevajo zvezde in planeti.

16
00:01:28,020 --> 00:01:29,090
Že desetletja

17
00:01:29,090 --> 00:01:31,770
ESO-vi astronomi z navdušenjem raziskujejo vesolje

18
00:01:31,770 --> 00:01:33,690
v infrardečih valovnih dolžinah.

19
00:01:34,430 --> 00:01:37,370
Toda prvi detektorji so bili majhni in zato neučinkoviti.

20
00:01:38,010 --> 00:01:41,130
Dajali so nam zamegljen pogled na infrardeče nebo.

21
00:01:43,410 --> 00:01:47,050
Današnje infrardeče kamere so velike in zmogljive.

22
00:01:47,050 --> 00:01:51,930
Da jim povečajo občutljivost, jih hladijo do zelo nizkih temperatur.

23
00:01:53,520 --> 00:01:58,340
In ESO-v Zelo velik teleskop je zasnovan tako, da se jih da dobro izkoristiti.

24
00:02:03,230 --> 00:02:10,100
Nekateri tehnološki triki, kot je interferometrija, delujejo le v infrardeči svetlobi.

25
00:02:12,470 --> 00:02:16,710
Razširili smo naš pogled, da bi razkrili vesolje v novi luči.

26
00:02:20,380 --> 00:02:26,340
Ta temen skupek je oblak vesoljskega prahu. Zakriva zvezde v ozadju.

27
00:02:26,340 --> 00:02:31,050
Toda v infrardeči svetlobi lahko gledamo naravnost skozi prah.

28
00:02:33,080 --> 00:02:36,560
In tukaj je Orionova meglica, zvezdna porodnišnica.

29
00:02:36,560 --> 00:02:40,990
Večina novorojenih mladih zvezd je skritih zaradi oblakov prahu.

30
00:02:40,990 --> 00:02:47,240
Spet prihaja infrardeča svetloba na pomoč, saj razkrije zvezde v nastajanju!

31
00:02:58,440 --> 00:03:02,250
Ob koncu svojega življenja zvezde odpihnejo del svojega plina.

32
00:03:02,250 --> 00:03:05,970
Vesoljska predstava v optičnih valovnih dolžinah

33
00:03:05,970 --> 00:03:10,150
— a infrardeči posnetek prikazuje še veliko več podrobnosti.

34
00:03:12,500 --> 00:03:14,840
Ne pozabite na zvezde in oblake plina,

35
00:03:14,840 --> 00:03:19,830
ki jih ujame pošastna črna luknja v središču naše galaksije.

36
00:03:19,830 --> 00:03:23,510
Brez infrardečih kamer jih ne bi nikoli videli.

37
00:03:25,690 --> 00:03:26,840
V drugih galaksijah

38
00:03:26,840 --> 00:03:31,980
so raziskave v infrardeči svetlobi pokazale pravo razporeditev zvezd podobnih Soncu.

39
00:03:34,930 --> 00:03:38,609
Najbolj oddaljene galaksije lahko proučujemo le v infrardeči svetlobi.

40
00:03:38,609 --> 00:03:41,520
Njihova svetloba je bila premaknjena k tem daljšim valovnim dolžinam

41
00:03:41,789 --> 00:03:44,020
zaradi širjenja vesolja.

42
00:03:46,410 --> 00:03:50,750
Blizu Paranala je manjši gorski vrh z osamljeno zgradbo.

43
00:03:51,430 --> 00:03:55,020
V njej se nahaja 4,1-metrski teleskop VISTA.

44
00:03:55,490 --> 00:03:59,040
Zgradila ga je Velika Britanija, ESO-va deseta država članica.

45
00:04:06,620 --> 00:04:09,750
Trenutno VISTA opazuje samo v infrardeči svetlobi.

46
00:04:09,750 --> 00:04:14,510
Uporablja ogromno kamero, ki je težka kot manjši tovornjak.

47
00:04:14,980 --> 00:04:21,060
VISTA ponuja pogled (špansko "vista") na infrardeče vesolje, kot ga nismo imeli še nikoli prej.

48
00:04:22,400 --> 00:04:26,220
ESO se ukvarja z optično astronomijo od samega začetka pred petdesetimi leti.

49
00:04:29,360 --> 00:04:32,370
In z infrardečo astronomijo že približno trideset let.

50
00:04:37,720 --> 00:04:40,560
Obstaja pa še več registrov za kozmično simfonijo.

51
00:04:42,520 --> 00:04:46,720
Na pet tisoč metrih nadmorske višine visoko v čilskih Andih

52
00:04:46,720 --> 00:04:48,920
se nahaja planota Chajnantor.

53
00:04:50,440 --> 00:04:53,240
Astronomija ne more višje od tega.

54
00:04:56,540 --> 00:04:59,260
Na Chajnantorju je doma ALMA

55
00:05:00,550 --> 00:05:03,760
– Veliki milimetrski/podmilimetrski niz v Atacami (Atacama Large Millimeter/submillimeter Array). 

56
00:05:04,800 --> 00:05:06,680
ALMA je še v fazi gradnje.

57
00:05:07,170 --> 00:05:10,540
Na kraju, ki je tako negostoljuben, da je tam težko celo dihati!

58
00:05:13,730 --> 00:05:16,660
Z desetimi od 66-ih anten

59
00:05:16,660 --> 00:05:21,180
je ALMA naredila prva opazovanja jeseni leta 2011.

60
00:05:25,600 --> 00:05:31,570
Milimetrski valovi iz vesolja. Da jih lahko opazujemo, moramo biti visoko in imeti suho ozračje.

61
00:05:31,570 --> 00:05:36,330
Chajnantor je eden najboljših krajev na svetu za taka opazovanja.

62
00:05:41,100 --> 00:05:46,880
Vidni postanejo oblaki hladnega plina in temnega prahu v dveh galaksijah, ki sta v trku.

63
00:05:47,390 --> 00:05:51,960
To ni prostor, kjer se zvezde rojevajo, ampak kjer so spočete.

64
00:05:55,060 --> 00:05:58,690
Spiralni valovi v toku umirajoče zvezde

65
00:05:58,690 --> 00:06:01,730
— bi lahko bil zanje kriv planet v tirnici okoli zvezde?

66
00:06:06,270 --> 00:06:08,000
S spremembo načina gledanja

67
00:06:08,000 --> 00:06:12,230
se približujemo razumevanju nastanka planetov, zvezd in galaksij.

68
00:06:12,830 --> 00:06:16,020
In celotni simfoniji kozmosa.