//Font select and font size $FontName = Arial $FontSize = 30 //Character attributes (global) $Bold = FALSE $UnderLined = FALSE $Italic = FALSE //Position Control $HorzAlign = Center $VertAlign = Bottom $XOffset = 0 $YOffset = 0 //Contrast Control $TextContrast = 15 $Outline1Contrast = 8 $Outline2Contrast = 15 $BackgroundContrast = 0 //Effects Control $ForceDisplay = FALSE $FadeIn = 0 $FadeOut = 0 //Other Controls $TapeOffset = FALSE //$SetFilePathToken = <<:>> //Subtitles 00:00:00:00,00:00:04:19,4. Od srebra do silicija 00:00:05:20,00:00:09:00,Pred 400 leti, ko je Galileo Galilei želel drugim pokazati, 00:00:09:02,00:00:13:00,kaj je videl skozi svoj teleskop, je moral narisati risbo. 00:00:13:02,00:00:16:06,Brazgotinast obraz Lune. 00:00:16:08,00:00:20:10,Ples Jupitrovih satelitov. 00:00:20:12,00:00:22:04,Sončeve pege. 00:00:22:06,00:00:24:04,Ali zvezde v Orionu. 00:00:24:06,00:00:26:18,Svoje risbe je objavil v majhni knjižici 00:00:26:18,00:00:28:10,Zvezdni sel. 00:00:28:10,00:00:30:20,To je bil edin način, da je svoja odkritja 00:00:30:22,00:00:32:10, predstavil tudi drugim. 00:00:32:10,00:00:36:16,Več kot dve stoletji so morali biti astronomi tudi umetniki. 00:00:36:18,00:00:39:00,Zroč skozi okularje so risali natančne 00:00:39:02,00:00:40:24,risbe tega, kar so videli. 00:00:41:00,00:00:43:02,Pusto pokrajino Lune. 00:00:43:04,00:00:45:24,Nevihto v atmosferi Jupitra. 00:00:46:00,00:00:49:00,Nežno tančico plina v oddaljeni meglici. 00:00:49:02,00:00:52:08,In včasih so tistemu, kar so videli, dodali še kaj, česar niso. 00:00:52:10,00:00:56:14,Mislili so, da so temne proge na površju Marsa kanali, 00:00:56:16,00:00:59:22,kar naj bi kazalo na obstoj visokorazvite oblike življenja na površju rdečega planeta. 00:00:59:24,00:01:03:12,Danes vemo, da so bili kanali, ki so jih videli, posledica slabe optike in bujne domišljije. 00:01:03:14,00:01:07:04,Astronomi so potrebovali objektiven način, s katerim bi zabeležili 00:01:07:06,00:01:11:12,svetlobo, ki jo zberejo teleskopi, ne da bi informacija najprej morala 00:01:11:12,00:01:14:12,skozi njihove glave in pisala. 00:01:14:14,00:01:17:10,Rešitev je bila fotografija. 00:01:18:18,00:01:21:04,Prva dagerotipija Lune. 00:01:21:04,00:01:23:22,Naredil jo je Henry Draper leta 1840. 00:01:23:22,00:01:27:06,Fotografija je bila stara manj kot 15 let, toda astronomi 00:01:27:08,00:01:30:22,so že zagrabili njene revolucionarne zmožnosti. 00:01:30:22,00:01:33:02,Kako je fotografija delovala? 00:01:33:02,00:01:37:04,Občutljiva emulzija na fotografskih plošči je vsebovala 00:01:37:06,00:01:39:10,majhna zrnca srebrovega halogenida. 00:01:39:10,00:01:42:04,Če so izpostavljena svetlobi, postanejo temna. 00:01:42:04,00:01:44:20,Rezultat je bila slika neba v negativu 00:01:44:22,00:01:48:02,s temnimi zvezdami na svetlem ozadju. 00:01:48:04,00:01:51:14,Toda resnična prednost je bilo to, da lahko fotografsko ploščo 00:01:51:16,00:01:53:24,izpostavite zvezdni svetlobi ure in ure dolgo. 00:01:54:00,00:01:56:18,Ko zrete v nočno nebo s svojimi očmi, 00:01:56:18,00:01:59:16,po tem, ko so se prilagodile na temo, ne vidite več in več 00:01:59:16,00:02:02:08,zvezd samo s tem, da gledate dalj časa. 00:02:02:10,00:02:05:06,S fotografsko ploščo pa lahko naredite ravno to. 00:02:05:08,00:02:08:12,Svetlobo lahko zbirate in takorekoč seštevate ure dolgo. 00:02:08:14,00:02:12:22,Tako daljši čas osvetlitve odkrije več in več zvezd. 00:02:12:22,00:02:14:04,In več. 00:02:14:04,00:02:15:06,In več. 00:02:15:08,00:02:17:08,In še nekaj. 00:02:18:08,00:02:22:00,V 1950tih so Schmidtov teleskop na observatriju Palomar 00:02:22:02,00:02:25:04,uporabljali za fotografiranje celotnega severnega neba. 00:02:25:06,00:02:30:02,Skorajda 2000 fotografskih plošč, vsaka s časom osvetlitve blizu ene ure. 00:02:30:02,00:02:32:24,Cel zaklad novih odkritij. 00:02:32:24,00:02:37:02,Fotografija je spremenila opazovalno astronomijo v pravo znanost. 00:02:37:04,00:02:41:12,Objektivna, izmerljiva, in ponovljiva. 00:02:41:14,00:02:43:06,Toda srebro je bilo počasno. 00:02:43:06,00:02:45:12,Morali ste biti potrpežljivi. 00:02:47:02,00:02:49:22,Digitalna revolucija je vse to spremenila. 00:02:49:22,00:02:51:16,Srebro je zamenjal silicij. 00:02:51:18,00:02:54:12,Zrna je zamenjal raster slikovnih elementov. 00:02:56:08,00:03:00:00,Tudi v običajnih fotoaparatih ne uporabljamo več fotografskih filmov. 00:03:00:02,00:03:03:14,Namesto tega se slike posnamejo na svetlobno občutljivi čip: 00:03:03:14,00:03:07:20,ali CCD. 00:03:07:22,00:03:11:14,Profesionalni CCD-ji so izjemno učinkoviti. 00:03:11:16,00:03:14:16,In da postanejo še bolj občutljivi, jih ohladijo 00:03:14:16,00:03:17:24, veliko pod ledišče z uporabo tekočega dušika. 00:03:18:00,00:03:20:18,Skoraj vsak foton, ki prileti, se zabeleži. 00:03:20:18,00:03:25:16,In rezultat je ta, da so lahko časi osvetlitve bistveno krajši. 00:03:25:18,00:03:29:12,Kar so nekoč ob pregledu neba na observatoriju Palomar dosegli v eni uri 00:03:29:14,00:03:33:04,lahko zdaj CCD naredi sedaj v nekaj kratkih minutah. 00:03:33:04,00:03:35:14,Z uporabo manjšega teleskopa. 00:03:35:14,00:03:38:02,Silicijeva revolucija še zdaleč ni končana. 00:03:38:04,00:03:41:02,Astronomi so naredili ogromne CCD kamere 00:03:41:04,00:03:43:14,s stotinami milijonov svetlobnih elementov. 00:03:43:14,00:03:46:08,In to še ni vse. 00:03:48:02,00:03:52:14,Velika prednost digitalnih posnetkov je ta, da so, no, digitalni. 00:03:52:14,00:03:55:20,Takoj so pripravljeni za obdelavo na računalniku. 00:03:55:20,00:03:58:20,Astronomi uporabljajo specializirane programe, da obdelajo svoja 00:03:58:20,00:04:00:22,opazovanja neba. 00:04:00:22,00:04:05:02,Povečevanje slike in kontrasta odkrije najfinejše podrobnosti 00:04:05:04,00:04:07:16,meglic ali galaksij. 00:04:07:18,00:04:11:06,Barvno označevanje poudari in izpostavi strukture, ki 00:04:11:06,00:04:13:16,bi bile sicer komaj vidne. 00:04:13:16,00:04:17:22,Poleg tega pa s sestavljanjem večih posnetkov istega objekta, 00:04:17:22,00:04:20:10,ki so bili narejeni skozi različne barvne filtre, lahko 00:04:20:12,00:04:24:08,naredijo spektakularne sestavljene slike, ki brišejo mejo 00:04:24:10,00:04:26:18,med znanostjo in umetnostjo. 00:04:26:20,00:04:29:22,Tudi vi lahko uživate prednosti digitalne astronomije. 00:04:29:24,00:04:33:24,Še nikoli ni bilo tako enostavno najti in uživati v osupljivih.. 00:04:33:24,00:04:35:20,posnetkih vesolja. 00:04:35:22,00:04:40:02,Slike vesolja so vedno oddaljene le za en klik z miško! 00:04:40:16,00:04:44:04,Robotski teleskopi, opremljeni z občutljivimi elektronskimi detektorji 00:04:44:06,00:04:47:20,pregledujejo nebo, tudi ta trenutek. 00:04:47:22,00:04:50:22,S teleskopom Sloan v Novi Mehiki so posneli 00:04:50:24,00:04:54:00,in katalogizirali čez 100 milijonov nebesnih objektov, 00:04:54:02,00:04:58:04,izmerili oddaljenosti milijona galaksij in odkrili 00:04:58:06,00:05:01:12,sto tisoč novih kvazarjev. 00:05:01:12,00:05:04:00,Toda en sam pregled celotnega neba ni dovolj. 00:05:04:02,00:05:07:10,Vesolje se venomer spreminja. 00:05:07:12,00:05:11:06,Ledeni kometi priletijo in odletijo, za sabo pa pustijo sled v obliki 00:05:11:06,00:05:13:16, razpršenih razbitin. 00:05:13:18,00:05:16:18,Asteroidi zažvižgajo mimo. 00:05:16:20,00:05:20:14,Daljni planeti krožijo okrog svojih matičnih zvezd in občasno 00:05:20:16,00:05:22:22,zakrijejo del zvezdine svetlobe. 00:05:22:24,00:05:28:20,Supernove raznese, medtem ko se drugje rojevajo nove zvezde. 00:05:28:20,00:05:37:24,Pulzarji pobliskujejo, izbruhi sevanja gama eksplodirajo črne luknje požirajo. 00:05:38:00,00:05:41:18,Da bi sledili tem veličastnim igram Narave, želijo astronomi 00:05:41:20,00:05:45:06,izvesti preglede celotnega neba vsako leto. 00:05:45:08,00:05:46:21,Ali vsak mesec. 00:05:46:22,00:05:48:16,Ali dvakrat tedensko. 00:05:48:16,00:05:53:20,Se sliši nemogoče? A to je ambiciozen cilj Large Synoptic Survey teleskopa. 00:05:53:22,00:05:59:10,Dokončali naj bi ga do leta 2015. Takrat bo njegova kamera s tremi giga slikovnih elementov odprla 00:05:59:10,00:06:02:02,povsem novo okno v vesolje. 00:06:02:04,00:06:05:24,To bo več kot izpolnitev sanj za astronome, saj bo ta teleskop 00:06:06:00,00:06:11:02,posnel domala celotno nebo vsake tri noči.